Kako vroč bo stol novega finančnega ministra
Naslednik Klemna Boštjančiča na mestu finančnega ministra se bo moral spopasti z izzivi na področju javnih financ, ki bi se v primeru sprejema interventnega zakona še povečali. Je mogoče ohraniti socialne in razvojne izdatke ter na drugi strani razbremeniti gospodarstvo in prebivalce, hkrati pa javnofinančni primanjkljaj zadržati pod triodstotno mejo, čeprav nam že zdaj uhaja čez?
Predlog interventnega zakona, ki je tarča mnogih kritik, naj bi poslanci obravnavali in morda celo sprejeli že na ponedeljkovi izredni seji. Če bodo v Levici uresničili napoved in vložili pobudo za posvetovalni referendum, pa naj bi se njegov sprejem za nekaj dni zamaknil. Poznavalci ocenjujejo, da bi zakon vseeno lahko bil sprejet prihodnji teden, torej manj kot mesec dni po predstavitvi predloga strank NSi Jerneja Vrtovca, Demokratov Anžeta Logarja in Resnice pod vodstvom Zorana Stevanovića.
A kot so že napovedali predstavniki sindikatov, bodo storili vse, da uveljavitev zakona preprečijo. Reprezentativne sindikalne centrale so včeraj sporočile, da bodo takoj po sprejetju zakona med članstvom in drugimi zaposlenimi začeli zbirati podpise za vložitev pobude za naknadni zakonodajni referendum. Še pred tem bi lahko predstavniki sindikatov v državnem svetu predlagali veto na interventni zakon.
Predlog zakona je bil na četrtkovi seji matičnega skupnega odbora sprejet ob obstrukciji najverjetnejše bodoče opozicije in z vrsto amandmajev predlagateljev zakona. Amandmaje lahko poslanske skupine vlagajo tudi v ponedeljek, tako da so možne nadaljnje spremembe omnibusa, ki posega v deset drugih zakonov.
Kaj se spreminja
Zakon prinaša dva ukrepa znižanja DDV. S prvim se DDV za 15 osnovnih živil, brezglutenska živila ter gnojila in semena znižuje na pet odstotkov (zdaj 9,5 odstotka). To naj bi proračun na letni ravni stalo okoli 100 milijonov evrov.
Za devet mesecev pa bi znižali tudi DDV za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo, in sicer z 22 odstotkov na 9,5 odstotka. Znižana stopnja DDV na 9,5 odstotka je začasno že veljala v prejšnji energetski krizi v letih 2022 in 2023. S tem bi proračunske prihodke zmanjšali za 172 milijonov evrov.
Predvidena je tudi uvedba tako imenovanega mikro espeja (nižji prispevki za samozaposlene in kmete s prihodki do bruto minimalne plače), ki naj bi proračun stala okoli 90 milijonov evrov, ter (nove) spremembe sistema normiranih podjetnikov s finančnim učinkom okoli 59 milijonov evrov, pravijo predlagatelji.
Uvedba razvojne kapice (omejitev najvišje osnove za plačilo prispevkov), ki je eden najbolj kritiziranih ukrepov, tudi po četrtkovi seji matičnega odbora ostaja nespremenjena: za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7.500 evrih. To naj bi proračun letno stalo 55,7 milijona evrov.
Pri davku od oddajanja nepremičnin v najem so predlagatelji v četrtek amandmirali predlagano ureditev. Ohranili so predlog znižanja s 25 odstotkov na 15 odstotkov oziroma 5 odstotkov za mlade družine in mlade do 30. leta. So pa z amandmajem črtali pogoj, da znižana stopnja davka od oddajanja velja le za hiše, ki imajo “največ dve stanovanji, s pripadajočim zemljiščem”.
Predlog prinaša še ukinitev dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s. p., dopolnilna dejavnost na kmetiji in sobodajalci) ter ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence.
Uvaja tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti (pogodba o zaposlitvi se ob izpolnitvi pogojev za upokojitev prekine, možno pa je skleniti novo).
Če bo predlog zakona sprejet, bo začasno zamrznjena tudi uporaba lani sprejetega zakona o gostinstvu do konca tega leta.
Plaz kritik: nepremišljeno, nevzdržno, ustavno sporno
Interventni zakon poleg strank predlagateljic in tudi stranke SDS najverjetnejšega bodočega mandatarja Janeza Janše podpirajo gospodarska združenja. Stranke odhajajoče koalicije in sindikati, upravljavci socialnih blagajn ter tudi mnogi ekonomisti pa so kritični do predlaganih sprememb. Glavni očitki so hitenje s postopkom sprejemanja zakona, poseganje v pridobljene pravice in odsotnost načrta, kako pokriti izpad v socialnih blagajnah oziroma proračunu. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila, da so nekatere rešitve lahko tudi ustavno sporne.
Ekonomist z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (EIPF) Velimir Bole je v obsežni analizi v Delu opozoril, da predlagani zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije sicer obljublja hitrejši razvoj in nižje davke, vendar lahko ponovi napake davčne reforme prve Janševe vlade v letu 2006, ki je takrat povečala strukturni primanjkljaj države in zmanjšala fiskalno odpornost Slovenije tik pred finančno krizo.
Ključni očitek zakonu je, da ne vsebuje resnega načrta, kako nadomestiti izpad javnofinančnih prihodkov in podvomi, da bi to lahko ‘pokrila’ večja gospodarska rast zaradi samih razbremenitev. Na to je, kot smo že pisali, opozoril tudi Mojmir Mrak. Konec aprila je v Tarči dejal, da bi zakon na kratek rok povzročil bistven izpad prihodkov v proračunu, kar bi državo ob koncu leta lahko pahnilo v resne težave.
Bole pa je v prispevku za Delo izpostavil dva predlagana ukrepa, razvojno kapico in (nove) spremembe obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov. Razvojna kapica v predlagani obliki po njegovem ne bi bistveno pomagala mladim talentom ali inovativnim kadrom, saj večina sploh ne dosega tako visokih prihodkov. Meni, da bi več naredili z ukrepi za večjo dostopnost stanovanj.
Opozoril je, da je treba poleg davkov upoštevati tudi koristi, ki jih posameznik dobi od države (zdravstvo, šolstvo, pokojnine in tako dalje). Primerjava z drugimi državami pokaže, da so slovenska gospodinjstva, ki neto največ prispevajo v fiskalne račune države, v Sloveniji neto manj obremenjena z neto fiskalnimi dajatvami kot v vseh najbolj dinamičnih in (ali) razvitih gospodarstvih Evropske unije (EU). Zato po oceni Boleta “ni razloga, da bi bil odstotek najbolj plačanih, skladno s predlogom zakona, manj fiskalno obremenjen”.
Predlog ureditve normirancev pa bi po njegovem mnenju vrnil staro, z vidika dobre prakse s področja poenostavljenih davčnih sistemov neustrezno ureditev. Spremembe bi med drugim dodatno povečale razlike med obdavčitvijo zaposlenih in normirancev.
Šušteršič bi nižal prag za razvojno kapico
Janez Šušteršič, ki je bil minister za finance v drugi Janševi vladi, zdaj pa ima lastno svetovalno podjetje, pri pripravi predloga ni sodeloval. Kot pravi, pa so v njem popravki ukrepov, ki so jih stranke, gospodarstvo in nekateri ekonomisti najbolj kritizirali v prejšnjem mandatu (denimo spremembe ureditve normirancev in ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, op. a.).
Zdi se mu dobro, da so stranke bodoče koalicije predlog vložile že pred začetkom mandata, saj “če s takimi ukrepi odlašaš, nikoli ni pravi čas”.
Strinja pa se z opozorilom profesorja Boleta, da je meja za razvojno kapico postavljena previsoko. “Kapica pri trenutno predlagani višini 7.500 evrov bi zajela le en odstotek zaposlenih. Jaz bi jo postavil bistveno nižje, na pet tisoč ali celo pod 4.500 evrov, saj bi s tem zajela okoli 10 odstotkov zaposlenih,” pravi nekdanji finančni minister.
Kot kaže spodnji graf, ima več kot 7.500 evrov bruto plače le dober odstotek Slovencev. Okoli 90 odstotkov jih dobiva 4.096 evrov ali manj – tu bi morali torej postaviti kapico, če bi želeli zajeti desetino najbolje plačanih zaposlenih. Dve tretjini zaposlenih pa prejema med minimalno in povprečno plačo, ki je pri 2.638 evrov bruto.
Da pri razvojni kapici ne gre za razbremenitev inženirjev oziroma strokovnjakov, ampak menedžerjev, so včeraj znova opozorili tudi sindikati. “Ne inženirji ne učitelji ne drugi strokovni delavci nimajo tako visokih plač; take plače prejemajo izključno menedžerji in direktorji. Sindikati smo zato socialno kapico poimenovali menedžerski pokrov,” so zapisali v včeraj objavljenem stališču.
Šušteršič sicer vseeno meni, da bi bil pomemben korak že, če bi uzakonili razvojno kapico, saj do zdaj za to ni bilo dovolj politične volje. Pozneje pa se lahko višina prilagaja, tudi glede na učinek na prihodke, kot na primer pri splošni dohodninski olajšavi, meni.
Dodaja, da po njegovem predlagatelji niso dobro razložili pričakovanih pozitivnih učinkov kapice. “Delodajalec, ki nekomu želi ponuditi višjo plačo ali jo povišati, bo imel več prostora ob enakem strošku dela. Mislim, da se bo v letu ali dveh kar nekaj ljudem plača zvišala, ker bo obremenitev nižja. Ne gre torej gledati le, komu to danes koristi, ampak je potrebno ocenjevati tudi bodoče koristi,” meni.
Politično všečen ukrep z vprašljivim učinkom
Tudi zniževanje DDV se nekdanjemu ministru ne zdi smiselno, čeprav bi ta ukrep, kot pravi, verjetno dobil najširše politično soglasje. Meni namreč, da bo le težko dosegel želen učinek, torej znižanje cene hrane. Pričakovati je manjši popravek cen navzdol, nato pa bodo cene še naprej naraščale, le z nižje osnove, pravi.
Tudi na ministrstvu za finance so od predstavitve predloga interventnega zakona večkrat opozorili, da se uvedba nižjih stopenj DDV po dosedanjih izkušnjah v Sloveniji praviloma ni odrazila v sorazmerno nižjih drobnoprodajnih cenah za končne potrošnike.
Glavni rezi v prihodnjem letu
Kdo bo finančni minister v bodoči vladi, še ni znano. Če drži, da jo bo sestavljal Janša, naj bi ta funkcija po pisanju N1 znova pripadla Andreju Širclju.
Dejstvo je, da prihaja v turbulentno okolje. Ekipa odhajajočega finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki opozarja, da bi brez ukrepanja javnofinančni primanjkljaj lahko že letos presegel tri odstotke BDP, išče za okoli 300 milijonov evrov prihrankov v proračunu, s katerimi bi se obdržali pod mejo treh odstotkov.
A interventni zakon bi po oceni predlagateljev letos pomenil dodatnih 284 milijonov evrov izpada v proračunu, ocene fiskalnega sveta in ministrstva za finance so še višje. Pri tem ni jasno, ali ocene že vključujejo dodatna proračunska vplačila v socialne blagajne. Šef zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marjan Papež je ta teden dejal, da bodo morali za vzdržnost pokojninske blagajne predlagatelji samo v letošnjem letu iz proračuna zagotoviti dodatnih 120 milijonov evrov. Hkrati pa se zaradi vojne v Iranu napoveduje možnost dviga cen energentov in hrane, morda tudi nova energetska kriza, v kateri bi država verjetno pomagala vsaj najbolj prizadetim prebivalcem in podjetjem.
Za novega finančnega ministra bo tako poletje vsekakor delovno, pravi Šušteršič, njegova prva naloga pa bo rebalans letošnjega proračuna.
A nekdanji finančni minister vseeno meni, da je izpad zaradi interventnega zakona mogoče nadomestiti. “V letu 2025 so izdatki sektorja država (gre za vsoto proračunov države, občin ter pokojninske in zdravstvene blagajne, op. a.) znašali 35 milijard evrov. Če bi iskali recimo 750 milijonov evrov prihrankov, bi to pomenilo zmanjšanje izdatkov za dva odstotka. To je po mojem mogoče z običajnim upravljanjem javnih financ. Pogosto smo imeli primere, ko je bilo prihodkov manj od pričakovanih in se je proračun prilagajal. Za nekoga, ki zna upravljati javne finance, to ne bi smel biti problem.”
Polni učinki zakona ne bodo nastopili letos, tako da je treba načrte za letos prilagoditi nekoliko navzdol, glavne prilagoditve pa pridejo za leto 2027. “Za to je še dovolj časa. Kot omenjeno, gre za okoli dvoodstotno znižanje in ne vidim kakšnih resnih problemov,” pravi Šušteršič.
“Vprašajmo se, kaj je država dolžna financirati”
Meni, da bi se morali pri iskanju prihrankov vprašati, kaj je država dolžna financirati in česa ji morda ni treba. Kot področje, kjer bi lahko zmanjševali izdatke, navede subvencije gospodarstvu, ki bi lahko bile bolj ciljane. “Cilj je, da imamo gospodarstvo, ki se preživlja s tem, kar dela, brez pomoči, če ni ravno kakšne krize. Gospodarstvo se mora odločiti, ali želi dobro poslovno okolje in nizke davke ali želi od države dobivati denar. Oboje ne gre,” pravi. Prostor vidi tudi pri izdatkih za kulturo in družbene dejavnosti, v racionalizaciji državne uprave.
Kot primer ukrepa, s katerim se je relativno hitro zajezilo rast izdatkov, omeni letos uveljavljeni večji nadzor bolniških odsotnosti. Po zaostritvi sankcij za zlorabe bolniškega staleža z decembrskim interventnim zakonom se je v prvem četrtletju letošnjega leta število izgubljenih delovnih dni za blagajno zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zmanjšalo za dobrih 230 tisoč, za delodajalce pa okoli 420 tisoč. Na ZZZS so tako ta teden ocenili, da je javna blagajna prihranila 20 milijonov, delodajalci pa okoli 35 milijonov evrov.
“Dolgo se je govorilo, da je to problem, po relativno majhni spremembi ureditve pa se že kaže rezultat. Mogoče to niti ni posledica samih ukrepov, ampak ljudje zaradi teh sprememb bolje razmislijo, ali res potrebujejo bolniško odsotnost,” pravi sogovornik.
Meni, da bi si morali na finančnem ministrstvu postaviti ciljno rast izdatkov za štiri leta ter znotraj tega načrtovati izdatke in davčne spremembe. Poudarja, da je v primeru, če se lotimo sistemskih sprememb, kratkoročno sprejemljiv tudi višji primanjkljaj. “Če imaš povišan primanjkljaj zaradi tega, ni problem, ta nastane, če je razlog v tem, da ne znaš krotiti porabe,” sklene Šušteršič.
